Kakšen zrak dihamo v poslovnih prostorih?

Morda ste že opazili, da v službi dobite solzne oči, nos, usta in koža pa postanejo izsušeni. Začne vas boleti glava in vedno bolj ste utrujeni ter se težko osredotočite na delo. Kmalu, ko stavbo zapustite, se počutite mnogo bolje. Vsi našteti simptomi so kazalci »sindroma bolne stavbe«.

Rastline vam lahko pomagajo odstraniti ali vsaj zmanjšati količino kemikalij v prostoru

Ali rastline resnično lahko izboljšajo kakovost zraka v notranjih prostorih, so se že v poznih osemdesetih spraševali znanstveniki Nase in drugih uglednih institucij. Ugotovili so, da nekatere sobne rastline lahko poleg plinov absorbirajo še veliko drugih spojin. Pogosto so v zaprtih prostorih navzoči toksini, kot so formaldehid, trikloroetilen, benzen, ogljikov monoksid in druge spojine.

Preberite več o tem

Nad benzen in formaldehid z rastlinami

Najpogostejša onesnaževalca zraka v prostorih sta formaldehid, ki ga najdemo v kozmetičnih izdelkih, detergentih za pomivanje posode, čistilih za preproge, lepilih, barvah, sredstvih za impregnacijo obutve ter oblačil, mehčalcih in dezodorantih, ter benzen, ki je pogosto v plastiki, pesticidih, tkanini in cigaretnem dimu. To sta spojini, ki ju nekatere rastline pomagajo izločiti iz zraka, saj te že v osnovi lahko skozi pore na površni listov in korenine absorbirajo pline. K nevtralizaciji onesnaževalcev zraka pripomorejo tudi mikroorganizmi, ki živijo v zemlji lončnic.

Sanseveria je ena izmed rastlin, ki veže nase veže formaldehid. Ne potrebuje veliko svetlobe, zato jo imate lahko v temnejših prostorih. Rastline, ki nevtralizirajo različne strupene hlape v zraku so tudi vrste okrasnih palm, fikus, drevo življenja, bršljan, sabljasta praprot…

Preberite več o tem

O sindromu bolne stavbe

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je opredelila takole: kakovost zraka v prostoru je neustrezna, okrog 20 odstotkov ljudi pa v njem občuti ugodju in predvsem zdravju škodljiv vpliv, ki ga je klinično težko diagnosticirati. Čeprav ima termin zlovešč prizvok, nazorno opisuje kočljivo zdravstveno težavo, s katero se vsak dan sooča več milijonov delavcev v zaprtih stavbah, ki pa hkrati ni opredeljena kot posebna bolezenska težava ali vzrok bolezni. Poročilo Ameriške agencije za varovanje okolja (EPA) navaja, da je v svetu kar 30 odstotkov takšnih stavb, v katerih delavci delajo v prostorih z neverjetno slabim zrakom.

Pogosti simptomi so: glavobol, omotičnost, vnetje nosu, oči in grla, oteženo dihanje in zadušljiv občutek, vzdraženje dihalnih poti, zaspanost in utrujenost, pekoče oči, suha in srbeča koža, alergije in drugi simptomi neugodnega splošnega počutja. Simptomi so odziv organizma na trenutno neugodje in razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti takšen prostor. Intenzivno in daljše bivanje v takšnih stavbah pa lahko privede tudi do akutnih in celo kroničnih obolenj.

Preberite več o tem